VAŠE TEŽAVE

škripanje vrat, puščanje vodovodnih pip, selitve, urejanje vrta, montaža pohištva, pleskanje...

REŠI

HIŠNI MOJSTER

041 760 223

Zanimivosti

Slovenija sme po pogodbi z Evropsko unijo uporabljati nižjo stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) pri gradnji in obnovi vseh stanovanj le do konca leta 2007

V Sloveniji je znižana stopnja davka na dodano vrednost, ki jo obračunajo prodajalci novih stanovanj, zdaj torej 8,5-odstotna, splošna stopnja davka pa je 20-odstotna. Pričakovati je mogoče, da se bodo po letu 2007 zaradi višje stopnje davka nova stanovanja podražila, saj pri novogradnji nikakor ne bo mogoče uporabljati znižane stopnje davka na dodano vrednost.

Cene hiš v Sloveniji (september 2005)

V povprečju so najdražje hiše še vedno v ljubljanski regiji. Izmed drugih regij, so hiše najdražje na Južni Primorski - v Istri. Cene že od konca 2004 vztrajajo tik pod 1.200 €/m² in ne kažejo trenda rasti. Cene so še dokaj visoke na Gorenjskem, kjer kažejo trend rasti že od konca 2004

Oglaševane cene hiš po Sloveniji, september 2005 (v EUR/m²) 

Grafični prikaz gibanja cen hiš v EUR/m².

Regije: Ljubljana, Ljubljana okolica, Južna Primorska, Severna Primorska, Gorenjska. 

Podelitev licenc za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja

V torek 7. junija 2005 je bila v Ljubljani v Hotelu Mois svečana podelitev 256 novih licenc za opravljanje poslov nepremičninskega posrednika.
Z licencami, ki jih je ministrstvo izdalo na podlagi zakona o nepremičninskem posredovanju, in z vpisom v imenik nepremičninskih posrednikov, ki ga vodi ministrstvo, so si dobitniki licenc pridobili status nepremičninskega posrednika.

Do danes je ministrstvo izdalo 452 licenc za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja, ki so vpisani tudi v imenik nepremičninskih posrednikov. 
Delež uspešno opravljenih strokovnih izpitov kandidatov, ki so opravljali strokovni izpit v celoti je bil 54-odstoten, iz dopolnilnih vsebin pa 91-odstoten. To vsekakor kaže na veliko resnost in zagnanost kandidatov ter željo po pridobivanju novih znanj za kakovostno opravljanje tako pomembnega dela.

Podelitev licenc nepremičninskim posrednikom uresničuje vse do sedaj opravljeno strokovno delo in študij na tem področju ter simbolno združuje vse tri temeljne cilje
zakona o nepremičninskem posredovanju, ki ga je državni zbor sprejel v letu 2003. Ti so:
• varstvo potrošnika,
• zaščita javnega interesa ter
• skrb za razvoj in ugled stroke v javnosti.

Zakonsko predpisani pogoji za opravljane storitev posredovanja in pravila za varno in skrbno poslovanje nalagajo večjo odgovornost tako nepremičninskim družbam kot nepremičninskim posrednikom. Zato lahko pričakujemo večji red, poenotenje znotraj stroke in kar je najpomembnejše več varnosti za udeležence nepremičninskega posredovanja.

Varstvo potrošnika uresničuje predvsem delo nepremičninskega posrednika, ki ima pridobljeno licenco ministrstva in je vpisan v imenik nepremičninskih posrednikov pri ministrstvu. Skrb za nadaljnji razvoj stroke in zaščita javnega interesa pa je vgrajena v zakonske zahteve po zahtevani izobrazbi, strokovnih znanjih in izobraževanju oziroma predpisanem dopolnilnem usposabljanju.

Slovenski nepremičninski trg v letu 2004

Ljubljana, 18. maja 2005 - V primerjavi z letom poprej, je v letu 2004 vse do oktobra nepremičninski promet stagniral. Po izjavah nepremičninskih agencij so tudi v razdobju oktober - december 2004 stagnirale kupoprodaje med "prodajalci in tretjimi nepovezanimi osebami", po podatkih o pobranem 2% davku na promet nepremičnin, pa je bilo čutiti porast nepremičninskih transakcij.
Promet na nepremičninskem trgu je bil v letu 2004 stabilnejši kot pred leti, razen v zadnjem četrtletju, ko je izrazito porasel. Ravno porastu zadnjega četrtletja gre pripisati 9% porast transakcij z nepremičninami v letu 2004. Pravne osebe so lani sklenile realno za okrog 4% manj kupoprodajnih poslov z nepremičninami, gospodinjstva pa kar za 18% več. Tujci so lani kupovali več nepremičnin, zlasti po 1. maju 2004. Vse to predstavlja normalizacijo našega nepremičninskega trga: gospodinjstva več vlagajo v nepremičnine, ki v razmerju do drugih kapitalskih naložb vendarle predstavlja varen element v naložbah. Na drugi strani pa poslovni sektor nalaga v nepremičnine vendarle manj, saj daje najem poslovnih prostorov večjo fleksibilnost v (regionalnem) poslovanju.

V Službi za konjunkturo in ekonomsko politiko GZS (SKEP) ocenjujejo, da so se kmalu po sprejetju nove davčne zakonodaje pospešeno odvijale transakcije predvsem med t.i. "povezanimi osebami": na eni strani zlasti znotraj gospodinjstev, predvsem med sorodniki na podlagi darilnih pogodb, in na drugi strani med lastniki gospodarskih družb in njihovimi (povezanimi) družbami. Obseg "ekstra" transakcij v zadnjem četrtletju 2004 ocenjujejo med fizičnimi osebami na 20-25 milijard SIT, med pravnimi pa na skoraj 10 milijard SIT, skupaj okrog 30-35 milijard SIT. "Osnovni obseg transakcij" je bil po oceni SKEP v letu 2004 enak kot v 2003.

Celotni stroškovni udar na ponudbeni strani novih stanovanj je znašal v letu 2004 nominalno 11,7% na letni ravni, kar je skoraj dvakrat več kot v 2003. K temu pa je potrebno dodati še stroške, ki jih je povzročil Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES).

Od 1. avgusta 2004 so se prodaje novih stanovanjskih enot pravno zapletle. Nova pravdna zaščita kupcev povzroča ponudnikom velike težave pri vzpostavitvi notarskih in bančnih skrbniških storitev. Do konca januarja 2005 ni nobena od zavarovalnic ponudila zavarovalnega produkta, ki je bil predviden z novim Zakonom o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb. Pol leta po veljavnosti ZVKSES je v register skrbniških bank vpisana le ena banka, v register skrbniških notarjev pa 29 notarjev. Toda v register skrbniških pogodb pri Notarski zbornici še ni vpisana niti ena pogodba o skrbniških storitvah. V praksi se uporablja prisilno varovanje novih kupcev bodisi z bančnimi garancijami, ki stanejo med 3% in 5% letno, bodisi investitorji čakajo do pridobitve uporabnega dovoljenja in dokončanja izgradnje. Dejstvo pa je, da so zaradi izvajanja ZVKSES stroški zaščite kupcev novih stanovanj porasli za okrog 5-15% (glede na stanje pred uveljavitvijo zakona). To so bančni stroški, dodatni stroški izvedbenih garancij, stroški financiranja zaradi daljše gradnje, stroški iz dodatne zaščite potrošnika, ker si le ta lahko pridrži kupnino in stroški dodatne administracije pri gradnji.

Vzvod za povečane nepremičninske transakcije

je bil v zadnjem lanskem četrtletju zlasti Zakon o dohodnini (Zdoh) in predlagan Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin. V 37. členu Zdoh je zakon strožji glede prenosov nepremičnin med podjetjem in gospodinjstvom, saj je prenos nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje po novem obravnavan kot prihodek, ki gre v dohodnino, razen ob začetku ustanovitve firme. Če prenesem nepremičnino v že delujoče podjetje, v svoji lasti, je to po novem prihodek lastnika in je obdavčen s 50% mejno stopnjo. Na tej podlagi so lahko fizične osebe tiste nepremičnine, ki so jih nabavile po 1.1.2002 prenesle v podjetje, ki se bo ukvarjalo s trgovanjem nepremičnin ali z oddajanjem. S tem so se izognili kakršnemukoli davku na kapitalski dobiček in plačilu dohodnine na tej podlagi. Tovrstna pričakovanja so delovala v prid povečevanju kapitala družb.

Naslednji vzvod za transakcije pred 31.12.2004 je v 87.členu Zakona o dohodnini: po novem je obdavčljiv kapitalski dobiček tudi takrat, če lastnik družbe, zavezanec za dohodnino, zmanjša kapital družbe, katere lastnik je, z izplačilom v naravi (npr. nepremičnine). Izognitev temu je bila možna le pred 1.1.2005. Sočasno pa so lastniki družb, ko je na posameznika odpadlo več kot 60 milijonov SIT, v lanskem zadnjem četrtletju intenzivno zmanjševali kapital pod to mejo, tudi s prodajo nepremičnin samim sebi oziroma povezanim osebam.

Poleg navedenih poslovno-davčnih vzvodov je na povečan promet med fizičnimi osebami, ki so sorodstveno povezane, vplival tudi Zakon o dohodnini, in sicer v členih 86.-92., ki govori o tem, da se obdavči tudi kapitalski dobiček tistih nepremičnin, ki se darujejo. Resda se sama obdavčitev obdarjenca, ki prejme darilo ne spreminja od 1.1.2005 v Zakonu o davkih občanov. Vendar pa se je s 1.1.2005 spremenila obdavčitev daritelja, saj je zavezan k plačilu davka na tisto povečanje vrednosti darila (nepremičnine), v zadnjih 3 oz. 10 letih, ki izvira iz kapitalskega dobička.

VIR: Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko GZS 

Strokovni posvet: Poslovanje z nepremičninami

 
V Portorožu se je 18.11.2004 odvijalo 14. tradicionalno strokovno srečanje Poslovanje z nepremičninami. Prve ugotovitve srečanja so, da je nepremičninski trg stabilen, da je država krovno zakonodajo uskladila z evropskim pravnim redom. Sprostila se je tudi prva NSVS in sprejelo ter spremenilo se je nekaj zakonov.

Nekaj ugotovitev:

1. Največji prihodnji projekt na nepremičninskem področju je obdavčitev nepremičnin,

2. spremenil se je zakon o notariatu, ki bo poskrbel za večjo pravno varnost državljanov,

3. v Sloveniji je dovolj zazidljivih parcel, ki pa niso na trgu in so težko dosegljive; cene zemljišč so visoke,

4. Stanovanjski sklad RS bo v prihodnje poskrbel za povečanje števila neprofitnih najemnih stanovanj, prenovil stanovanjski fond, dvignil bivalno kulturo in kakovost stanovanjske gradnje ter spodbujal organizirano stanovanjsko gradnjo. 

Uredba o označevanju stanovanj in stanovanjskih enot

 
Vlada RS je sprejela uredbo o označevanju stanovanj in stanovanjskih enot. Uredba določa označevanje stanovanj in stanovanjskih enot, hkrati pa ureja tudi označevanje individualnih prostorov, ki pripadajo stanovanjski enoti. Določbe uredbe se nanašajo tudi na tiste dele stavb in njihove individualne prostore, ki se uporabljajo v poslovne namene.

Na podlagi uredbe se stanovanjske enote (stanovanja in bivalne enote) označijo z oznako, na kateri se vpiše številko dela stavbe iz katastra stavb, ki jo ureja Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Ur. l. RS, št. 15/02). S tem je vzpostavljena povezava med podatki katastra stavb in označitvami stanovanjskih enot. V okviru katastra stavb se namreč vsem stavbam in njihovim posameznim delom za potrebe vzpostavitve, vodenja in izmenjave podatkov katastra stavb določijo identifikacijske številke. Individualni prostori, ki pripadajo stanovanjski enoti (npr. klet, drvarnica), se označijo s številko dela stavbe in z dodatkom.

Podatke o številki dela stavbe za označevanje stanovanjskih enot in individualnih prostorov pridobi upravnik, če pa ta ne obstaja, pa lastnik oz. najemnik, brezplačno na pristojni geodetski upravi. Predpogoj, da geodetska uprava te podatke izda, pa je, da je stavba oz. del stavbe, za katerega je podana vloga za pridobitev identifikatorja, predhodno vpisana v kataster stavb. Sicer je potrebno predhodno izvesti vpise v kataster stavb, kot to določa področna zakonodaja. Kot določa uredba, mora biti oznaka na vidnem mestu nameščena nad ali ob glavna vhodna vrata stanovanjske enote ali individualnega prostora, ki pripada tej stanovanjski enoti. 

Namen takšnega označevanja je dosežen, če je do tako označenih prostorov možen dostop iz skupnih prostorov. Če takšnega dostopa ni, takšnih prostorov ni potrebno posebej označiti. Tak primer je lahko stanovanje v pritličju, kjer sta stanovanje in klet povezana z vrati, ki vodijo iz stanovanja v klet, in do kleti ni mogoce pristopiti preko skupnih prostorov. Takšna klet je namreč sestavni del stanovanja in se v skladu s stanovanjskim zakonom ne šteje za individualni prostor.

Namen uredbe je, da se označijo vse stanovanjske enote. Individualni prostori pa se lahko označijo, če imajo vhodna vrata. Določeni individualni prostori namreč nimajo vhodnih vrat. Garažo je npr. mogoče označiti, če je to garaža kot poseben prostor z vhodnimi vrati. če pa je to garaža, kjer so garažni prostori razdeljeni le z na tleh označenim prostorom (garažni boks), pa se oznaka ne namesti, saj tak prostor nima vhodnih vrat.

Stanovanjska enota je lahko sestavljena iz več delov stavb. Tak primer sta dve sosednji stanovanji, katerima sta bila ob vpisu v kataster stavb določena dva identifikatorja, lastnik obeh stanovanj pa obe stanovanji uporablja skupaj kot eno stanovanje. Tak primer je lahko tudi stanovanje, ki ima v katastru stavb določen identifikator dela stavbe, lastnik pa je z dodatnim nakupom pridobil še eno garažo v kletnih prostorih, ki pa ima v katastru stavb prav tako svoj identifikator. V takšnih primerih se stanovanje označi s številko dela stavbe iz katastra stavb, ki služi za bivanje in katerega površina je največja.

Uredba med drugim tudi določa, da se oznaka na stanovanjske enote in individualne prostore, ki so predmet varovanja po zakonu o varstvu kulturne dediščine, ne namešča.

Zaradi razpoznavnosti in nadaljnje uporabe takšnih označb za različne uporabnike mora biti označevanje izvedeno v trajni obliki in enotno za celo stavbo. Poleg tega zaradi razpoznavnosti in berljivosti uredba tudi natančno predpisuje minimalno velikost črk in številk na oznaki.

Cenitev in izmera nepremičnine

Površino nepremičnine merimo v kvadratnih metrih. Za pravilno izmero je je zadolžena in odgovorna Geodetska uprava RS. Podatki o velikosti posameznih zemljiških parcel so javni in in dostopni vsem uporabnikom. Pri tem velja pravilo, da vedno obravnavamo horizontalno projekcijo terenske konfiguracije. V primeru, da gre za površino stanovanja, kadar gre za objekt, pa je v pogodbi običajno zapisana koristna površina stanovanja. 

Zato ob izmeri stanovanja ugotovimo, da kvadratura, napisana v nakupni pogodbi, ni skladna z kvadraturo, ki smo jo izmerili sami. Zakaj gre? Gre za to, da je površina stanovanja odvisna od namena, za katerega jo potrebujemo. 

Razlikujemo dejansko ali skupno površino. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (UL RS št. 45/00) govori o podani površini. To je tista površina, ki jo dejansko izmerimo in izračunamo kot zmnožek širine in dolžine posameznega prostora. Zaradi prodajnih postopkov in projektiranja pa se po standardu JUS izračunava koristna površina, ki določene površine stanovanja reducira s faktorji (npr. Balkon 0,25). 

Podobne faktorje, ki pa niso predpisani, uporabljajo tudi cenilci nepremičnin. Predlog novega slovenskega standarda uveljavlja nove, bolj precizne termine uporabna površina, ki jo deli na primarno in sekundarno, uvaja pa še definicije tehnična površina, komunikacijska površina, neto tlorisna površina itd. 

Poglejmo si primer: kupili in plačali smo dvosobno stanovanje v velikosti 57 m². To je koristna površina, ki sestoji iz dveh sob po 18 m², kuhinje 12 m², kopalnice 4 m², hodnika 4 m² in balkona 1 m² (4X0.25). Stanovanju pripada še boks v kleti v velikosti 2 m² (4X0.5). ko smo to stanovanje izmerili sami, smo ugotovili, da meri balkon dejansko 4 m², prav toliko pa tudi boks v kleti. 

To je tudi dejanska površina posameznih prostorov, ki bo vknjižena v zemljiško knjigo. Cenilec je ob ogledu ugotovil, da je balkon vogalni. Zato je površino balkona reduciral s faktorjem 0.50 in določil cenilno površino na 58 m². Če želimo biti natančni, pa bomo rekli, da je uporabna površina stanovanja 56 m² z balkonom 4 m² in kletnim prostorom 4 m²; skupna stanovanjska površina je torej 64 m². bistvo je v tem , da se dejanska površina običajno razlikuje od površine, ki jo plačamo, saj izhajamo iz načela, da posamezni prostori po vrednosti med seboj niso enaki.

Vrednost nepremičnin

Koliko je vredna nepremičnina? V cenilski stroki so tako poznani različni standardi vrednosti nepremičnine, kot so tržna vrednost, likvidacijska vrednost, nadomestitvena vrednost itd., ki so osnovno izhodišče za pravilno oceno vrednosti. V veliki večini primerov bo posrednika zanimala menjalna vrednost nepremičnine, to je vrednost nepremičnine na prostem trgu v primeru prodaje, ne sme pa pozabiti tudi na morebitni drugačen namen in iz tega izhajajoče drugačne vrednosti nepremičnine. 

Ob pravilnem razumevanjem pojmov "vrednost, cena in strošek" Izraz "sodna cenitev" je nepravilen in povzroča zmedo med uporabniki. Gre za napačno rabo pridevnikov "sodni" in "sodniški". Cenitve ne izdela niti sodišče niti sodnik, zato je skrivanje cenilcev za pridevnikom "sodni" z moralnega vidika sporno in nesprejemljivo. Med uporabniki se je izraz udomačil zaradi tega, ker jih izvajajo sodni cenilci. Tu bi želel opozoriti še na novo določbo 85. člena zakona o sodiščih, ki predpisuje, kdaj se lahko sodni cenilci sklicujejo na to svoje imenovanje, in sicer samo v primerih, ko dajejo cenitev na zahtevo sodišča ali na zahtevo stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic, v drugih primerih pa le, če tako določa zakon ali z dovoljenjem predsednika sodišča. 

Velika večina sodnih cenilcev določa tako imenovano "prometno vrednost", ki je rezultat ocenjevanja na podlagi uporabe metode ocenjevanja, predpisane s Pravilnikom o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin, na kratko PEM. Želeli pa bi poudariti pomen sodelovanja med cenilcem in posrednikom z nepremičninami. 

Cenilec je strokovno usposobljen za ocenjevanje nepremičnin. Poznati mora pristope, metodologije in metode za ocenjevanje nepremičnin. Šibak pa je v poznavanju trga nepremičnin in v pridobivanju informacij s tega trga. Vrednotenje nepremičnin je v glavnem subjektivna kategorija. Kakršnokoli vrednotenje, ki je pravno regulirano, je v osnovi prisilno vrednotenje. Izhajajoč iz te teze, sta v strokovni javnosti poznana in uveljavljena dva sistema vrednotenja nepremičnin. 

Prvi je tako imenovani administrativni sistem vrednotenja nepremičnin. Država za svoje potrebe je in bo predpisala svoje načine ocenjevanja nepremičnin (denacionalizacija, davčni postopki, najemnine itd.), gre za tako imenovane administrativne metode ocenjevanja, kjer zakon ali ustrezen drugi akt določa, kateri faktorji vplivajo na vrednost nepremičnine, ne glede na dogajanje na trgu nepremičnin, in predpisuje metodo izračuna vrednosti nepremičnine. Administrativno vrednotenje je v osnovi pravna kategorija. 

Drugi je tako imenovani svobodni (tržni) sistem vrednotenja nepremičnin. Tu pa šele na podlagi analize trga nepremičnin ugotavljamo, kateri faktorji in v kolikšni meri vplivajo na vrednost nepremičnin. Metode praviloma niso predpisane, vzpostavljeni so standardi kot strokovno poenotenje delovanja. Tržno vrednotenje je v osnovi ekonomska in ne pravna kategorija. Sistem izračuna tržne vrednosti nepremičnin temelji na treh osnovnih pristopih s svojimi metodami za določanje vrednosti nepremičnin, in sicer:

1. Na stroškovnem pristopu z različnimi metodami ugotavljamo višino stroškov, ki so potrebni za gradnjo popolnoma enake (reprodukcijska vrednost) ali podobne nepremičnine (nadomestitvena vrednost) z upoštevanjem treh oblik zastarevanja oz. poslabšanja, fizičnega poslabšanja in funkcionalnega ter ekonomskega zastarevanja. 

2. Na dohodkovnem pristopu, kjer z različnimi metodami ugotavljamo višino prihodkov in odhodkov, povezanih s poslovanjem nepremičnine ter na podlagi teh podatkov ugotavljamo sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov. 

3. Na primerjalnem pristopu, kjer z različnimi metodami 'analiziramo izvršene transakcije' oziroma kritično obravnavamo konkretne podatke s trga nepremičnin in jih apliciramo na predmetno nepremičnino.

Elektronska zemljiška knjiga

Elektronski dostop do elektronske zemljiške knjige je mogoče preko spletnega portala sodišča. S spletnega vmesnika se lahko zaprosi za overovljen izpisek, ki ga prejmemo po pošti ali pa za neoverjenega, ki ga dobimo preko elektronske pošte.

Za enkratni vpogled v neoverjeni izpisek je potrebno plačati 16 točk sodne takse (304 SIT), za overjeni izpisek pa toliko, kot če bi ga šli iskat na zemljiško knjigo, torej 2.280 SIT. Plačilo se vrši preko Monete, neoverjeni izpisek pa bomo dobili v roku 15 sekund. Za overjeni izpisek bo potrebno počakati kak dan, saj ga bo sodišče poslalo prvi naslednji delovni dan. Do izpiskov iz zemljiške knjige bo mogoče priti tudi na 44 okrajnih sodiščih, vseh upravnih enotah in pri vseh notarjih.

Statistični podatki I

 
Statistični urad RS spremlja področje gradbeništva z več raziskavami. Najbolj aktualni so podatki o novogradnjah, o njihovih cenah, o obsegu gradbenih del.

Skupni podatki in gibanja so najbolj pregledno urejeni v Statističnem letopisu, kjer razberemo,da se je število stanovanj 477.000 enot v letu 1971 povečalo na 777.000 enot v letu 2002. Pri tem je povprečna površina 78 m2, okoli 10% stanovanj pa je nenaseljenih. Glavnina 360.000 stanovanj je v enostanovanjskih hišah, 142.000 v dvostanovanjskih, in le tretjina (265.000) stanovanj je v tri ali večstanovanjskih stavbah. Letno se zgradi približno 6.500 novih stanovanj. 

Statistični podatki II

 
Statistični urad RS je 30.11.2004 objavil statistiko gradbenih dovoljenj za 3. četrtletje letošnjega leta. V tem obdobju je bilo skupaj izdanih 1.495 gradbenih dovoljenj, kar je natanko 70 dovoljenj več kot v 2. četrtletju letošnjega leta.

V prvih devetih mesecih letos je bilo izdanih za 4 % manj gradbenih dovoljenj kot v enakem obdobju lani, skupna površina načrtovanih stavb pa je bila večja za 8 %.

Večina izdanih dovoljenj v 3. četrtletju je bila za nove stavbe (95 %). Prevladovale so stanovanjske gradnje, ki jih je bilo za 68 %. Predvidena je bila gradnja 2.330 novih stanovanj ali za 75 % več kot v enakem obdobju lani. Večina novih stanovanj (63 %) bo v novih večstanovanjskih stavbah.

Po tipu stanovanj je opaziti največjo rast pri številu dvosobnih stanovanj.

Stanovanjski sklad

 
Na razpis za 852 stanovanj, ki ga je stanovanjski sklad RS objavil 15. septembra 2004, se je v razpisanem roku prijavilo 1656 prosilcev od tega je bilo 22 prijav nepopolnih. Prosilci so največ povpraševali po dvosobnih stanovanjih, saj je zanje prispelo 46 odstotkov vseh prijav. 

Prednost pri nakupu imajo varčevalci v NSVS, med njimi tisti, ki imajo prej sklenjeno pogodbo o varčevanju in s krajšo varčevalno dobo, znotraj teh pa imajo prednost v vrstnem redu: mlade družine, mladi, družine z več otroki in nazadnje drugi. Kljub takšnim kriterijem in prednostnim kategorijam, pa je za dodelitev tretjine stanovanj bilo potrebno opraviti naključni računalniški izbor. Izbor je potekal v navzočnosti notarja in petčlanske komisije, ki so jo sestavljali naključno izbrani prosilci. O rezultatih so bili vsi kupci obveščeni pisno do 10. decembra 2004, neizbranim pa bo vplačana varščina v višini 800.000 SIT vrnjena do 15. decembra 2004.

Stanovanjski sklad je že izbral 693 kupcev novih stanovanj v Izoli in Ljubljani. Stanovanja so precej cenejša od stanovanj, ki jih ponujajo drugi investitorji. Namen sklada naj bi bil, da z ugodnimi cenami ustavi rast cen. To se mu ni posrečilo, saj je uspel postaviti le izhodiščne (najnižje) cene.

Sklad je stanovanj gradil v pričakovanju velikega števila kupcev stanovanj iz NSVS, ki bi lahko povzročili neizmerno rast cen. Vendar navala po izteku sheme ni bilo in sedaj ostajajo tudi ''skladova'' stanovanja neprodana. Tudi udeležba na razpisu je bila v primerjavi z lanskim relativno gledano za polovico manjša. Povprečni varčevalec si žal ne more privoščiti skladovega stanovanja. Je predrago.

Varčevalna shema je lahko zelo ugodna za bogatejši sloj, ki lahko obilno varčuje in zbere dovolj denarja za nakup. Dejansko država na tak način lahko vrača denar, ki ga pobere z višjimi davki. Nekatera stanovanja sklada so nerazumno velika in očitno namenjena premožnejšim. 

PARTNERJI

Krediti Hypo Alpe - Adria banke za nakup nepremičnin so pri nam po ugodnejši obrestni meri.

Opravljamo storitve kreditnega posredovanja za NLB d.d.

VIDEO PRODUKCIJA MULTIMEDIJA GRAFIČNO IN WEB OBLIKOVANJE
GSM: 041 695 574 info@mi-video.si

Za vprašanja o tej strani ali morebitne naake, pošljite sporočilo na info@mi-video.si
Copyright © 2005 PRIMORSKA NEPREMIČNINE d.o.o.
Zadnje spremembe: 28.05.2010